Osebna zgodba in navdih

Kdo ste in kaj vas je pripeljalo na pot, ki jo danes ustvarjate/živite?
Sem Stanislava Pernat. Moja ustvarjalna pot se je začela že v otroštvu, ko sem z občudovanjem opazovala mamo pri šivanju in vezenju. Mnogo let kasneje sem ustvarila svoje prve vezene superge, danes pa izdelujem predvsem vezen nakit in druge manjše dodatke.
Osrednji motiv mojih vezenin so rože – od tod tudi ime, pod katerim ustvarjam: Hvala za rože – ročno vezenje. Moji izdelki združujejo tradicijo in sodobnost ter so prepoznavni po svoji unikatnosti in kakovosti, kar potrjuje tudi certifikat Art&Craft. Ponosna sem, da sem pridobila tudi naziv “Priznana rokodelka.”

Od kdaj se ukvarjate s tem in kako ste pridobili veščine ali znanje, ki ga uporabljate?
Z vezenjem se ukvarjam že od otroških let, aktivno pa sem se mu znova posvetila po upokojitvi. Vezenje je pri nas družinska tradicija – veščina, ki se prenaša iz roda v rod. Moja mama je naučila mene, jaz pa danes z veseljem svoje znanje predajam naprej, predvsem hčerki, ki je tudi moja velika podpornica.

Kdo ali kaj je vaš največji navdih?
Moj največji navdih sta prav hčerki. Vedno si izmislita kaj novega, kar bi radi imeli, ter me s tem spodbujata k ustvarjanju novih izdelkov in izvirnih kosov. Njuna radovednost in energija me vedno znova navdihujeta.

Kateri del ustvarjalnega ali terapevtskega procesa vam je najljubši?
To se spreminja – včasih z navdušenjem rišem nove vzorce, drugič pa me najbolj pomirja samo potrpežljivo šivanje. Vsak del procesa ima svoj čar: od ideje do zadnjega vboda.

Proces in filozofija

Kako izgleda vaš ustvarjalni proces, od ideje do končnega izdelka?
Pogosto se vse začne z idejo, ki pride od hčera – nekaj, kar si zaželita, ali pa z motivom, ki me nagovori. Takrat vzamem v roke zvezek in narišem vzorec. Čeprav imam možnost risanja tudi na tablici, imam še vedno raje staromodni način – svinčnik in papir.
Včasih pa ideja pride spontano – preprosto sedem za mizo in pustim, da nit sama najde svojo pot.

Kakšno sporočilo, čustvo ali spremembo želite prenesti z vašim delom?
Moji izdelki niso tradicionalni vezeni izdelki, kot so prti ali posteljnina. Vedno znova raziskujem sodobnejše oblike in uporabnost vezenja, saj želim pokazati, da je ta tehnika lahko tudi moderna, všečna tudi mlajšim generacijam.

Kako po vašem mnenju napreduje vaše področje v Sloveniji?
Rokodelska umetnost v Sloveniji žal počasi izginja, vendar opažam, da se zanimanje ponovno prebuja – tudi med mlajšimi generacijami, ki cenijo unikatnost in trajnost. Verjamem, da ima rokodelstvo prihodnost, če bomo znanje in izkušnje pravočasno prenesli naprej.

Katera tehnika, material ali metoda vam je najljubša in zakaj?
Najljubša mi je tehnika po štetju niti (križci). Pri tem delu moraš biti popolnoma zbran – vsak gib je natančen, misli se umirijo, čas se ustavi.

Vizija in prihodnost

Kaj si želite doseči v naslednjem letu?
V prihodnjem letu želim povečati prepoznavnost svojih izdelkov ter svoje znanje prenesti na čim več ljudi – predvsem skozi delavnice in tečaje vezenja. Želim, da bi vezenje spet postalo del vsakdanjega ustvarjalnega življenja in da v očeh ljudi ne bi bil le hobi za babice.

Na kateri dosežek ste do zdaj najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosna na projekt ‘Ujeta v vezenini’, v sklopu katerega sem izvezla kolekcijo majic z motivom Bele dame iz Bistriškega gradu in projekt ‘Nit svetlobe’, v katerem je nastala ročno izvezena namizna svetilka s podobo travniških rož.

Kje se vidite v prihodnosti? Katere so vaše sanje?
Umetnost vezenja se v naši družini prenaša iz roda v rod in upam, da ga bom tudi jaz predala naslednji generaciji. Svoje znanje že uspešno prenašam na mlajšo hčerko.

Kakšne delavnice, dogodke ali posebne projekte morda pripravljate v kratkem?
V okviru Društva Kreativna akademija v Slov. Bistrici pogosto pripravljam delavnice vezenja, naslednja bo v četrtek, 4. decembra, kjer bomo s križci izvezli novoletni okrasek. Prijave na delavnico so še odprte.