Osebna zgodba in navdih

Kdo ste in kaj vas je pripeljalo na pot, ki jo danes ustvarjate/živite? Sem Vanesa Erjavec, diplomirana umetnostna zgodovinarka in anglistka, ki je že od malih nog rada ustvarjala ter se potapljala v fantazijske knjige – mali sanjač. Umetnost je bila vedno z mano, pa če skozi dejansko risanje, skozi knjige ali skozi študij. Vedno me je nekako našla – v najhujših in tudi najlepših trenutkih. Pogosto je risanje zame način razumevanja sveta okoli sebe, narave in osnovnih mehanizmov življenja, konec koncev pa tudi razumevanje same sebe, svojih čustev in svojega prostora pod soncem.

Od kdaj se ukvarjate s tem in kako ste pridobili veščine ali znanje, ki ga uporabljate? Vedno sem rada ustvarjala, vendar sem, zaradi nezaupanja vase ter življenjskih okoliščin, risala samo zase, pa še to na obroke. Kot otrok sem risala življenje okoli sebe, da bi ga bolje razumela. Kot najstnica sem risala, da bi pozabila na temačne misli, ki so me obdajale. Na fakulteti nisem prav dosti risala, sem pa pridobila mnogo znanja o umetnosti skozi umetnostno zgodovino, ki mi je kmalu prišla prav ko sem se spustila v ilustracijo. Leta 2022 sem odprla svoj s.p. Ustvarjalno središče Creativity Vexus, ki počasi a vztrajno raste.

Kdo ali kaj je vaš največji navdih? Navdihe pobiram iz svojega okolja. V mladosti so bile to slikanice in ilustrirane knjige. Skozi študij sem čutila ogromno strahospoštovanja do vseh velikih umetnikov našega sveta, ampak tudi navdiha in ustvarjalnih zamisli. Dandanes pobiram iz narave, iz opazovanja svoje mačke, psa; iz same sebe, svojih čustev, nihanj, interakcij s svetom. Nimam torej enega navdiha, naprej me žene skupek vseh trenutkov in izkušenj.

Ustvarjalni proces in metode

Kateri del ustvarjalnega procesa vam je najljubši? Barvanje – v digitalni umetnosti le-to pomeni da je osnova in kompozicija že narejena, linije zarisane. Ostane samo še barvanje, ki nekako spominja na pobarvanko, ki sem jo ustvarila sama. V tradicionalni umetnosti pa barva pomeni spremljanje ritma čopiča in razlitje barve po papirju, ki je izjemno sproščujoče, na trenutke tudi nepredvidljivo, in porav zato tako zabavno.

Kako izgleda vaš ustvarjalni proces, od ideje/priprave do končnega izdelka/izkušnje? Moje ilustracije se delijo na dva ekstrema – na eni strani so semi-realistične podobe vsakodnevnega življenja, predvsem mačk, s katerimi želim ponuditi barvit vpogled ter izobraževati ljudi. Te imajo bolj klasični pristop do ilustracije z raziskavo, skicami, idejnimi zasnovami barvne palete ter kompozicije, katerim sledi končna verzija, ki pa je seveda še večkrat medtem korigirana in izboljšana. Na drugi strani pa je temačna ilustrativna fantastika, ki se kaže skozi t.i. blorb-e, ki zavzemajo različne oblike in podobe. Skozi njih izražam svoja mišljenja in anksiozna čustva. Ti se pojavijo brez daljšega razmišljanja oz. načrtovanja – samo vzamem tablico v roke in začnem risati. Oblike sledijo mojim občutkom, pogosto jih spremljajo krajši zapisi, fraze ali besede, ki še podprejo vizualno podobo.

Katera tehnika, material ali metoda vam je najljubša in zakaj? »Najlažja« je gotovo digitalna ilustracija, ki omogoča nešteto korekcij in prilagoditev. Vendar pa še vedno nič ne prekaša občutka čopiča v rokah. Najljubši mi je akvarel v povezavi z akrilom – akvarel uporabljam za osnovo ter občutek lahkotnosti, medtem ko z akrilom poudarim barve in oblike. Najljubši del mi je opazovati kako barva reagira z površino lista, kako teče in se premika, kot da bi imela svoje življenje.

Sporočilo in slovenski kontekst

Kakšno sporočilo, čustvo ali spremembo želite prenesti z vašim delom? Vsak ima v sebi različne osebnosti in različna čustva – sicer še vedno tudi sama raziskujem kakšna je sporočilnost moje umetnosti, predvsem pa bi rekla da je fokus na sprejemanju samega sebe, puščanje umetnosti da dela zate. To je res predvsem za moje blorb-e, medtem ko je sporočilnost mojih semi-realističnih ilustracij kar samopovedna. Z njo želim vnesti del barvitosti in igrivosti v naš vsakdan.

Kako po vašem mnenju napreduje vaše področje v Sloveniji (umetnost, osebna rast, terapije …)? Ilustracija, še posebej digitalna, je v Sloveniji dokaj močna, vendar pa na žalost omejena na Ljubljano, kjer je vodilen Center ilustracije. Izven tega so delavnice, projekti in prepoznavnost težko pridobljivi ter omejeni na samostojno pot.

Vizija in prihodnost

Kaj si želite doseči v naslednjem letu? Želim si nadaljevati na poti postati samostojna umetnica – je pa tudi kar nekaj idej za nove projekte in ilustracije, ki jih želim uresničiti.

Na kateri dosežek ste do zdaj najbolj ponosen? Izdaja ilustrirane slikanice »Kosmatinke« v sodelovanju z avtorico Dolores Hunsky.

Kje se vidite v prihodnosti? Katere so vaše sanje? Največje sanje so odprtje fizičnega prostora v Mariboru, ki bi služila kot kavarna, galerija oz. prostor za vse lokalne umetnike, kjer bi lahko v mirnem okolju ustvarjali. Poleg tega bi se vključile tudi razstave, delavnice in vse kar bi spodbujalo lokalno umetnost.

Kakšne delavnice, dogodke ali posebne projekte morda pripravljate v kratkem? Preko društva Neksus kreativnega pisanja, katerega sem tudi pomagala soustanoviti, imam večkrat na leto različne tematske umetniške delavnice. Poleg tega obiskujem različne festivale ter umetniške sejme, tako me boste lahko našli tudi tam.