Danes je martinovo – tisti dan, ko se mošt spremeni v vino in ko lahko končno okusimo sadove septembrske trgatve.

🍇 Priprave na Celjskem Klancu

Če zaprem oči, se še vedno vidim tam – sredi strmega vinograda na Celjskem, kjer smo 20. septembra opravljali letošnjo trgatev. Kot vsako leto smo se na začetku malo izgubili in napačno zavili, preden smo prišli do vinograda – klasično, že skoraj običaj. 😅

Na trgatev se vsako leto pripravljamo že nekaj dni prej. Ne zaradi zgodnje ure, ampak zaradi strmine. Vinograd je res strm, in tisti, ki še niso bili tam, si težko predstavljajo, kaj jih čaka.

😂 Smeh, kaotična vedra in degustatorji

Kljub težkemu terenu gremo vedno z veseljem. Malo se potiš, malo loviš ravnotežje, včasih se komu premakne vedro in vse skupaj zakotali po bregu – ampak vedno se smejimo. Tudi otroci so letos prijeli za škarje, nabrali nekaj grozdja, potem pa hitro obupali in raje jedli tiste najlepše jagode. 😄 Ampak prav to je čar – da so zraven in doživijo pristni utrip trgatve.

Vinograd je od moje tete in njenega partnerja, ki zanj skrbita vse leto – obrezujeta, vezujeta, zalivata … Trgatev je le tisti glasnejši del zgodbe, ki ga vsi pričakujemo.

⭐ Brentar – Srce Trgatve

Letos letina ni bila velika, a tisto, kar smo nabrali, je bilo res lepo, zdravo in sladko grozdje. Tokrat nas je bilo več kot običajno, zato smo delo opravili hitro – od devete do druge popoldne, ravno prav, da smo ujeli še kosilo in malo zaslužene sence.

Trgali smo rdeče grozdje. Pomembno je, da se v eni rundi nabira le ena sorta, saj ima vsaka svoj okus in vpliva na vino. Pobirali smo samo lepo, polno grozdje – brez plesnivih ali posušenih jagod. Seveda smo ga vmes tudi odrasli veliko pojedli – brez tega trgatev preprosto ne gre. 😄

Najlepši del čisto vsake trgatve pa je trenutek, ko po vinogradu na ves glas kličemo: “Brentaaaaaaa!”

Brentar je hodil gor in dol po vinogradu z ogromno košaro, kamor smo mu trgači stresali grozdje. Ko je bila košara polna, ga je odnesel do preše, kjer se je začel naslednji korak – nastajanje mošta. Brentar je držal ritem trgatve, delo je potekalo gladko, vsi smo imeli svojo vlogo in se seveda zabavali.

🍷 Praznik Hvaležnosti in Spominov

Letina letos res ni bila obilna, a vsak grozd je imel svojo težo. Manj, a boljše – pravijo, da so v skromnih letinah najboljši okusi. Grozdje zdaj počiva v sodih, spreminja se, dozoreva in diha.

Na koncu smo seveda, kot se spodobi, jedli, nazdravili in praznovali kar dva rojstna dneva. Po kosilu smo se še malo sprehodili med in nad trtami, ker so razgledi res lepi in dajejo občutek, da je delo odlično opravljeno.

In danes, na martinovo, bomo končno poskusili prve požirke. Tisti trenutek, ko mošt postane vino, je nekaj posebnega – ne samo zaradi okusa, ampak tudi zaradi spomina na tisti dan, vročino, smeh, brentarja in vse trenutke, ki smo jih preživeli med trtami.

Vsak kozarec nosi del tega dne – trud, smeh in nekaj, kar se ne da opisati – občutek povezanosti.

Martinovo ni samo praznik vina, je praznik hvaležnosti. Za naravo, za ljudi in za trenutke, ki dišijo po jeseni in obljubljajo nove začetke.

Na zdravje. 🍷✨

Naj letošnje vino prinese toplino, zgodbe in nasmeh – tako kot tisti dan med trtami.